| 520 |
|
|
|a Prvi kritik Prebujenja je bil Debeljak, ki je roman ocenil zelo pozitivno: »S to knjigo stopa v slovensko knjizevnost nov pisateljski talent, ki nam bo prav gotovo dal se mnoga delà, kajti ze s to prvo vecjo ustvaritvijoje pokazal svojo nadpovprecno moc opazovanja zunanjih in notranjih pregibov v cloveku, predvsem notranjih.« (1943: 3) V kritiki napravi kratek pregled najbolj znane slovenske proze z dijasko tematiko in sklene, da roman ni »podoben nobeni dijaski povesti iz nase literarne preteklosti« (prav tam). Poudari, da je bistvo romana v »finem opazovanju in podrobni dusevni analizi« (prav tam) ter da z »njim stopa zopet vzdusje mescanstva v naso knjigo, kjer se tako redkokdaj polnokrvno uveljavi« (prav tam). Nenavadno je, da Debeljak romana na tej tocki ne oceni negativno, saj so Simciceva pisateljska nacela inkonsistentna s tistimi, ki jih avtor kritike zagovarja v besedilu [Duh] medvojne knjizevnosti. Izpostavi Dusanov optimizem: v ospredju je »optimisticen miad clovek, ki [...] tudi v bedi ne izgublja zivljenjske energije.« (prav tam) Podobno ugotavlja Janko Moder, ki pravi, da studentje kljub tezkim socialnim razmeram »z jasnim ocesom zro v prihodnost« (1943: 3). Moder na zacetku kritike zapise trditev, ki je nasprotna Vodnikovi: »Bral sem Simcicevo Prebujenje. Bral sem ga in zivel z njim in pri srcu mije bilo toplo.« (prav tam) [France Vodnik], ki je bil najbolj kriticen do romana, govori nasprotno: med branjem »cutimo premalo toplote« (1944: 143). Nanj pripne dve oznaki: dnevniski roman in roman generacije. Azev drugem odstavku kritike zaide v protislovje, ko pravilno zapise, da roman kot »izraz sodobnosti ali podoba danasnjega pokolenja sploh nima oporisca« (prav tam: 142). Ocita mu ignoriranje casovne problematike, pri tern pa doda, da bi lahko romaneskno dogajanje postavili kamorkoli in kadarkoli, kar sicer drzí, toda Vodnik tako podre opredelitev lastnih oznak. Debeljak ga tudi oznaci kot »dokument casa« (1943: 3), Moder mu pravi »dokument sedanje mladine« (1943: 3). Edini, ki zanika tovrstne oznake, je [Bozidar Borko]: »Simcic ni spisal generacijskega romana, ki bi skusal kar moci na siroko tipizirati razvoj in usodo dorascajocih mladostnikov in jih tesno vcleniti v njihovo okolje in dobo.« (1943: 3) Borko je najustrezneje opredelil kontekst zgodbe. Moder je kriticen do zgradbe romana, katere zacetekje »prevsakdanji, ponekod kar prazen, konec pa kompozicionalno pogresen, kajti Milanova smrt ni prav z nicimer zgradbeno utemeljena« (1943: 3). Do zgradbe je kriticen tudi [Radivoj Rehar],31 ki Prebujenje umesca v kontekst slovenskih dijaskih romanov, vendar ne tako podrobno kot Debeljak. Oznaci ga kot »najboljsi dosedanji slovenski poizkus te vrste« (1944: 5) in kot »dokument casa med drugo svetovno vojno pri nas« (prav tam). Kritiki so si enotni v tem, da romanu ocitajo razvlecenost v opisu nekaterih epizod in stranskih zgodb. Finzgar in [Joza Lovrencic]32 sta edina avtorja, ki sta kriticna do introspekcije in psiholoskih opisov. O romanu nista písala, je pa iz virov znano njuno stalisce: Finzgar je roman oznacil za »cudno, novo literatura« (Simcic 2007: 92), zato romana pred tiskom ni lektoriral. Finzgarju in nekaterim clanom zirije za Finzgarjevo nagrado je bil Simcicev nacin pisanja tuj; najbolj jih je motila nelinearna pripovedna struktura. Nekdo izmed clanovje Finzgarju celo rekel, naj Simcicu predlaga branje Jurcicevega Sosedovega sina (Simcic 2013: 60). Na koncu velja omeniti se tri krajse in skorajda enake zapise, ki se razlikujejo le v nekaj stavkih, zato imajo najbrz istega avtorja. Objavljeni so bili v dijaskem glasilu Nasa zvezda (1. XIII, st. 1-2), v Vestniku prosvetne zveze (1. XXII, st. 11-12) in Slovenskem ucitelju (l. XLV, st. 1-2-3).33 Besedila so napisana v izrazito pozitivnem tonu in so bolj predstavitvena kot ocenjevalna. V njih so omenjeni glavni trije junaki, opredeljena sta tema romana in dogajalni prostor, Simcic paje oznacen podobno kot pri ze omenjenih avtorjih, torej kot talent in mladi up. To je tudi skupni imenovalec kritik, ki so nastale v prvem recepcijskem obdobju. Avtorji iz tega casa so si namrec enotni v tem, da je Simcic mladi literal, ki se veliko obeta.
|